Kako začasno uvoziti blago

Pogoji so odvisni od blaga in se razlikujejo po državah. Nekateri splošni pogoji, ki se pogosto uporabljajo, so:

• Blago mora ostati nespremenjeno. Ni ga dovoljeno spremeniti ali predelati brez dovoljenja carinskih organov.*
• Blago mora zapustiti državo v določenem času – običajno (vendar ne vedno) v 12 mesecih.
• Blaga ni mogoče prodati, dati v najem, najeti, podariti ali odtujiti, ne da bi o tem obvestili carinske organe.

* Če pošiljate blago za popravilo, spremembo ali predelavo, lahko uporabite postopek za začasno predelavo.

Primeri blaga:

• Komercialni vzorci – npr vzorci oblačil, obutve ali gospodinjskih pripomočkov
• Razstavni predmeti – npr umetniška dela, kulturni predmeti ali razstavni materiali za razstave, sejme ali javne prireditve
• Predmeti za zabavo – npr glasbila, gledališki rekviziti ter fotografski, video ali filmski material
• Profesionalna ali znanstvena oprema – npr. orodja ali instrumenti, ki se uporabljajo za preizkušanje, raziskovanje, proizvodnjo ali popravila.
• Zasebna potovalna vozila – npr. avtomobili, motorna kolesa in avtodomi za začasne obiskovalce, kot so turisti.
• Športna oprema – npr. smuči ali palice za golf.
• Živali – npr. konji ali psi za vzrejo ali tekmovanja.

Če želite preveriti, ali je vaše blago primerno za začasni uvoz, obiščite spletno mesto carine države, v katero nameravate poslati.

Poznamo tri vrste začasnega uvoza (nespremenjenega blaga):

• ATA karnet
• Standardni začasni uvoz
• Začasni uvoz z jamstvom

Prepričajte se, da vrsta začasnega uvoza ustreza blagu, ki ga pošiljate, in zahtevam ciljne države.

ATA karnet je mednarodni dokument, ki omogoča brezcarinski začasni uvoz in vnovični izvoz blaga med 87 državami in ozemlji. ATA karnet, imenovan tudi potni list za blago, velja eno leto in ga je mogoče kupiti proti plačilu pri gospodarski zbornici sodelujočih držav. V tem obdobju se lahko ATA karnet uporablja v vseh državah, ki so del ATA-konvencije. Ko se blago vrne v državo porekla, boste morali pri svoji gospodarski zbornici predložiti karnet, da se postopek zaključi.

Večino trgovskega blaga, orodij in opreme je mogoče navesti v karnetu. Vendar pa potrošnega materiala, kot so kmetijski proizvodi (hrana, semena, gnojila, pesticidi), eksplozivi, potrošni material in poštni promet, ni mogoče pošiljati v okviru ATA karneta.

Upoštevajte, da boste pri ATA karnetu morda morali plačati dajatve in davke vnaprej.

Če blago pošiljate v državo, ki ne sodeluje v sistemu ATA karneta ali vaše blago ni primerno, lahko podate vlogo za standardni začasni uvoz.

Pri standardnem začasnem uvozu se blago uvaža brez dajatev in se pričakuje, da bo znova izvoženo v roku enega leta. Običajno se uporablja za trgovinska orodja in vzorce.

Začasni uvoz z jamstvom je postopek plačila varščine carinskemu organu države, v katero pošiljate. S tem zagotovite, da bo blago znova izvoženo.

Pogosto se uporablja v državah, kot so Združene države, za brezcarinski uvoz promocijskih in razstavnih materialov za sejme.

Ko blago zapusti državo, se varščina vrne. Če blago ni znova izvoženo (ali uničeno) v določenem roku, boste izgubili depozit.

Znesek začasnega uvoza z jamstvom je običajno dvojni znesek, ki ga plačate za dajatve in davke.

• Pametno je, da pri izbranem prevozniku preverite, ali je v državi, v katero pošiljate, možen začasni uvoz.
• Prav tako je smotrno ugotoviti, ali potrebujete stalna ali enkratna dovoljenja in ali potrebujete carinskega posrednika.
• Nato je pomembno ugotoviti, katero vrsto začasnega uvoza potrebujete. To je odvisno od vrste blaga, ki ga pošiljate, in carinskih predpisov države, v katero pošiljate.
• Če nameravate uporabljati ATA karnet, morate pred pošiljanjem zaprositi zanj pri gospodarski zbornici v svoji državi. ATA karnet lahko zmanjša zamude in papirologijo, vendar ima strožje zahteve in ni na voljo v vseh državah.
• Če nameravate uporabiti standardni začasni uvoz ali začasni uvoz z jamstvom, morate upoštevati zahteve carinskega organa države, v katero pošiljate. Začasni uvoz z jamstvom ima lahko manj omejitev kot ATA karnet, vendar ima lahko bolj zapleten postopek in višje pristojbine.

Pogoji so odvisni od blaga in se razlikujejo po državah. Nekateri splošni pogoji, ki se pogosto uporabljajo, so:

• Blago vstopa v državo, kjer bo popravljeno, spremenjeno ali predelano*.
• Blago mora zapustiti državo v določenem času – običajno (vendar ne vedno) v 12 mesecih.
• Blaga ni mogoče prodati, dati v najem, najeti, podariti ali odtujiti, ne da bi o tem obvestili carinske organe.
• Uvoženo blago mora biti še vedno prepoznavno v končnih izdelkih, ki se znova uvažajo.

* Če blago, ki ga pošiljate, zapušča državo nespremenjeno, lahko uporabite začasni uvoz.

Ta postopek vam omogoča začasni vnos blaga v državo, ne da bi morali plačati carino in DDV.

Namenjen je za izdelke, ki bodo predelani, spremenjeni, uničeni, popravljeni, zapakirani ali preprosto (pre)pakirani, preden bodo sproščeni v prosti promet ali vnovični izvoz. Nastalo blago se imenuje »pridobljeni izdelki«.

Ne pozabite, da boste morali plačati uvozne davke in dajatve, če bodo pridobljeni izdelki sproščeni na trg te države. Odpadki, ki nastanejo pri predelavi blaga, so lahko predmet lokalnih dajatev in davkov, razen če so ponovno izvoženi skupaj s pridobljenimi izdelki.

Če želite uporabljati postopek za aktivno oplemenitenje, morate pridobiti pri carinskih organih države, v katero pošiljate, pridobiti dovoljenje za aktivno oplemenitenje. Ti bodo določili tudi, kako dolgo lahko izdelki ostanejo v okviru postopka aktivnega oplemenitenja.

Če so izdelki že vstopili v državo v okviru drugega postopka začasnega uvoza, so morda še vedno primerni za postopek aktivnega oplemenitenja.

Pasivno oplemenitenje vam omogoča začasen izvoz blaga za predelavo, spreminjanje, uničenje, popravilo ali manjše postopke, kot je pakiranje in (pre)pakiranje. Pogosto ga uporabljajo nacionalna podjetja, da zmanjšajo proizvodne stroške.

Izdelki se nato lahko vrnejo v državo brez celotnega plačila uvoznih dajatev ali pa se sprostijo v prosti promet. Dajatve se izračunajo glede na vrednost, dodano s predelavo.

Če želite uporabljati postopek za pasivno oplemenitenje, morate pridobiti pri carinskih organih države, v katero pošiljate, pridobiti dovoljenje za aktivno oplemenitenje. 

V nekaterih državah bo blago, ki je zapustilo ozemlje v okviru postopka pasivnega oplemenitenja in vrnjeno v obliki pridobljenih izdelkov, predano v postopek aktivnega oplemenitenja (IP).

• Pametno je, da pri izbranem prevozniku preverite, ali je v državi, v katero pošiljate, možen postopek začasne predelave.
• Prav tako je smotrno ugotoviti, ali potrebujete stalna ali enkratna dovoljenja in ali potrebujete carinskega posrednika.
• Nato je treba ugotoviti, katero začasno olajšavo za predelavo potrebujete.
• Če nameravate uporabljati aktivno oplemenitenje, morate upoštevati zahteve carinskega organa države, v katero pošiljate.
• Če nameravate uporabljati pasivno oplemenitenje, morate upoštevati zahteve carinskega organa države, iz katere pošiljate.
• Pri uporabi pasivnega oplemenitenja je treba pravilno izpolniti izvozno deklaracijo, na kateri je navedeno, da je blago namenjeno pasivno oplemenitenju.